O društvu

Že pred drugo svetovno vojno je na Zg. Polskavi delovalo kulturno prosvetno društvo Skala . Pod njegovim okriljem je kot študent – režiser deloval tudi pisatelj Anton Ingolič. Med vojno društvo ni bilo aktivno.

Kmalu po letu 1945 je bolj kot kdaj koli prej zaživela želja po kulturnem delovanju. Ljudje so skozi dramsko igro in slovensko pesem udejanjili svojo željo – govoriti in prepevati v slovenskem jeziku. Zavedanje lastnega duha, vračanje k izhodiščem svojega porekla in naroda je vzbudilo željo po ustanovitvi društva, ki bi omogočilo kulturno udejstvovanje in bi hkrati ljudi povezovalo.

Leta 1947 je bilo na pobudo gospoda Ivana Vokača, tedanjega šolskega upravitelja in učitelja na Zg. Polskavi ustanovljeno kulturno umetniško društvo Gaj Zg. Polskava . Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Ivan Koropec iz Bukovca, za njim pa so društvo uspešno vodili še: Ivan Vokač, Marija Godec, Franc Padežnik st., Anica Petrovič, Ludvik Frangež, Iztok Markič, Jože Mohorko, Stanka Jesenek, Ana Goričan ter sedanja predsednica Silva Pongračič.

Vse aktivnosti polskavskih kulturnikov so se do izgradnje kulturnega doma leta 1964 odvijale v dvorani gostilne Vaški dvor.

Od prvih skromnih začetkov se je kulturna dejavnost počasi krepila in kadrovsko bogatila. V začetku delovanja društva so se vanj aktivno vključili tudi učitelji, ki so pomagali pri številnih kulturnih prireditvah v kraju. Poleg Ivana Vokiča so sodelovali tudi Leja Vokač, Matevž Janžekovič, Kristina Pliberšek, Hedvika Felicijan, Štefka Frangež, Anica Pauko in Anica Šuntner.

Društvo je imelo na začetku 20 članov, pozneje se je število članov povečalo. V okviru društva je nekaj časa deloval tudi moški pevski zbor, ki ga je vodil gospod Cibic iz Maribora. Delovala je tudi recitatorska sekcija, ki je sodelovala na proslavah in komemoracijah ob spomeniku talcev v Gaju. Zelo kratek čas je v kraju delovala tudi knjižnica, ki pa zaradi prostorskih problemov ni dolgo obstajala.

Od vsega začetka je bila dramska sekcija tista, ki je skrbela za kulturni utrip kraja. Združevala je mnoge kulturne zanesenjake, ki so s svojimi amaterskimi igralskimi sposobnostmi zabavale polskavčane in prebivalce okoliških krajev. Imenujmo samo nekatere: Franc Padežnik st., marija Godec, Avgust Brates, Ludvik Frangež, Iztok Markič, Jože Emih st.; Marijana Potokar, Zdenka Potokar, Silva Mohorko in še mnogi drugi.

Uprizorjene so bile številne igre: Svet brez sovraštva, Doktor, Krapi, Srečni dnevi, Bela vrtnica, Ne dajmo se, Namišljeni bolnik, Metež, Cekin, Vdova Rošlinka, Pri belem konjičku, Mati, Kralj na Betajnovi, Gospa ministrica, Raztrganci, Micki je treba moža, Razvalina življenja, Županova Micka, Sosedov sin in številne druge.

Igralska zasedba v komediji Skopuh.
Igralska zasedba v komediji Skopuh.

V okviru Okrajne revije je dramska sekcija z Namišljenim bolnikom nastopila tudi v mariborskem gledališču. Pri tem projektu so sodelovali tudi igralci iz Spodnje Polskave, delo režiserja je opravil g. Gerbič. Zraven imenovanega so režisersko palico dolga leta držali v rokah Ivan Vokač, Vera Čepin in nekaj časa tudi Stane Gradiščnik.

Ob 70. letnici rojstva pisatelja Antona Ingoliča je društvo na domačiji Korenovih na Kočnem--------------. Prireditve se je udeležilo šest pisateljev in številni krajani. O srečanju so se pohvalno izrekli tudi mediji.

Igralska zasedba v igri Raztrganci.
Igralska zasedba v igri Raztrganci.

Zaradi zasedenosti dvorane je bilo v 80-tih letih prejšnjega stoletja oteženo delovanje dramske sekcije. Kljub vsemu pa so skupaj z osnovno šolo in vrtcem sodelovali na številnih proslavah in prireditvah v kraju. Sodelovali so tudi pri pripravi modnih revij, ki so bile dobro obiskane.

V devedesetih letih prejšnjega tisočletja je društvo postalo bolj aktivno. Ustanovile so se različne sekcije. Najprej je leta 1993 z ustvarjanjem začela skupina ljudskih pevk. Leta 1994 je ponovno začela delovati dramska sekcija.

Leta 1999 je začel delovati mešan pevski zbor "Glaska", ki je društvo uspešno predstavljal po vsej Sloveniji. Leta 2002 pa se je kraju predstavila lutkovna skupina "REPINCL".

Trenutno so v društvu aktivne dramska, likovna in recitatorska sekcija ter ljudske pevke.

Kulturni dom

Ko je društvo v kraju izgubilo prostor, ki je služil tako kulturni dejavnosti kot sestankom (Kolodvorska restavracija Pragersko je vzel av najem Vaški dvor), je to pomenilo začetek delovanja društva v smeri pridobitve oziroma gradnje kulturnega doma. Z nakupom zemljišča so se začele uresničevati dolgoletne želje.

Toda društvo ni imelo potrebnih finančnih sredstev, zato je bil začetek gradnje v veliki meri odvisen od prostovoljnega dela majhne skupine ljudi, med katerimi moramo posebej omeniti Franca Padežnika st..

Delo so spremljali številni problemi predvsem zaradi pomanjkljivosti načrtov in pomanjkanja sredstev, zato se dela niso mogla pravočasno zaključiti in so trajala vse do leta 1964.

Vsa leta, od izgradnje naprej, je dvorana služila ne le kulturni dejavnosit, ampak so se v njej odvijale tudi mnoge druge (disko, plesi z živo glasbo, kino, zbori krajanov,..).

Vzdrževana je bila s sredstvi, ki jih društva pridobijo na podlagi svojih aktivnosti in so prihajala iz strani občine.

Zob časa pa kulturnemu domu ni prizanesel, zato so se člani društva odločili, da se mu naredi nova, obnovljena podoba. V obdobju od leta 2000 so bile izvršene mnoge adaptacijske naloge.